Blog AFTennis

Stara šara, mogoče za koga zanimivo

 

Pomlajena slovenska DC ekipa je pred nekaj tedni brez težav premagala Slonokoščeno obalo. Zastavlja se vprašanje, zakaj je morala v boj z eno najmlajših ekip. Kje so starejši in bolj izkušeni igralci? Zakaj so možnosti za izbor igralcev tako majhne? Ali je takšno stanje posledica načina selekcioniranja? Odgovore na ta, in še nekatera vprašanja, bom poskušal poiskati v nadaljevanju.

 

Uvod

Tenis sodi med športe, ki imajo izredno razvejan tekmovalni sistem. Vsak teden potekajo številna tekmovanja v okviru različnih teniških asociacij (ITF, ATP, WTA, ETA, TZS...), na različnih kakovostnih ravneh, z različno visokimi nagradnimi skladi, v različnih starostnih kategorijah, na vseh kontinentih sveta, posamično, v dvojicah, ekipno... Razvejan, in predvsem, z visokimi nagradnimi skladi podprt tekmovalni sistem, je izredno privlačen za številne igralce in igralke, starše, trenerje, agente, funkcionarje..., kar prav gotovo ta šport uvršča med najbolj tekmovalne na tej zemeljski obli.

 

Mnogi menijo, da so za uspeh v vrhunskem tenisu potrebna velika finančna sredstva, široka in številčna baza predanih in brezkompromisnih mladih teniških igralk in igralcev, sodelovanje ambicioznih staršev, visoka strokovna usposabljenost trenerjev, dobra organiziranost in delovanje teniške zveze, in klubov in še marsikaj. Kaj od tega slovenski tenis ima, in kaj ne, ni namen tega pisanja, dejstvo je, da je ženskemu delu, vsaj za krajši čas, uspel veliki met, ko so se tri naše igralke zelo približale svetovnemu teniškemu vrhu.

 

Že dolgo časa pa se zastavlja vprašanje, kaj se dogaja v slovenskem moškem tenisu, kjer rezultati ne kažejo na bistven napredek, čeprav so nekateri s stanjem zadovoljni oziroma nas želijo prepričati, da se stanje izboljšuje. Če je bil uvod, moje subjektivno mnenje, pa se bom v nadaljevanju predvsem naslonil le na objektivna dejstva, in z vidika preverljivih podatkov, poskušal oceniti tisto, kar edino šteje v vrhunskem športu – rezultat. Pri tem se bom osredotočil na rezultate ekipe za Davisov pokal, ki rezultira uspešnost tako posameznikov kot ekipe.

 

Analiza nastopov DC ekipe

Za začetek kratek zgodovinski pregled nastopov. Slovenija je konec aprila 1993 prvič nastopila v Davisovem pokalu. Kot novinka je morala začeti v najnižji, to je 3. evro-afriški skupini. Z zmago nad San Marinom, Kongom, Turčijo, Zambijo ter porazom proti Latviji, se je uvrstila v 2. evro-afriško skupino, kjer je naslednje leto premagala Grčijo, Finsko in Gano ter postala članica 1. evro-afriške skupine.. V letu 1995 je tako nastopila v 1. evro-afriški skupini, kjer je izgubila proti Zimbabveju in Izraelu ter se vrnila v 2. evro-afriško skupino. Leta 1996 si je ob porazu z Veliko Britanijo ter zmago nad Malto zagotovila obstanek, prav tako je bilo leto kasneje, ko je bila najprej boljša od Gruzije, nato pa je morala priznati premoč Norveški. V letu 1998 je najprej zabeležila zmago nad Monakom, potem pa izgubila z Madžarsko. Sledil je poraz z Irsko ter zmaga nad Senegalom. V letu 2000 je ekipa ponovila uspeh iz leta 1994, ko se je z zmago nad Egiptom, Poljsko in Grčijo uvrstila v 1. evro-afriško skupino. Že leto kasneje sta sledila dva poraza (Finska in Zimbabve) ter vrnitev v 2. skupino. Leta 2002 je ekipa zabeležila zmago nad Gano in Irsko ter poraz z Luksemburgom. Leto kasneje je bila ekipa zopet boljša od Gane, premoč pa je morala priznati Danski. V letu 2004 je ekipa odigrala le eno srečanje, ko je izgubila s Poljsko ter ob neigranju Danske ostala v 2. evro-afriški skupini Davisovega pokala. V prvem letošnjem srečanju je Slovenija doma premagala Slonokoščeno obalo.

 

To je bila kratka kronologija nastopov naše ekipe v najprestižnejšem ekipnem teniškem tekmovanju, sedaj pa si oglejmo nekaj podatkov, ki bodo dodatno osvetlili dosežene rezultate.

 

Najprej si oglejmo število in mesta igralcev, ki so bili v posameznem obdobju uvrščeni na svetovni jakostni lestvici. V letu 1993 je bilo na svetovni jakostni lestvici uvrščenih 7 igralcev. Od leta 1994 do 1997 se je število igralcev gibalo od 6 do 10, leta 1998 pa je število igralcev poskočilo na 17. Enaka raven se jeohranila tudi leto kasneje, ko je bilo 16 igralcev uvrščenih na lestvici. Že leta 2000 je bilo na jakostni lestvici uvrščenih 11 igralcev, leta 2004 pa 10. Pregled uvrstitev igralcev pokaže, da so bili igralci v povprečju najbolje uvrščeni leta 1997, najboljše uvrstitve ob koncu leta, pa sta leta 1998 dosegla Iztok Božič (210) in Borut Urh (298), leta 2001 je bil Marko Tkalec 296. in leto kasneje 279. Za primerjavo naj navedemo trenutne uvrstitve naših: Boštjan Ošabnik (443), Marko Tkalec (558), Grega Žemlja (608), Luka Gregorc (806) in Rok Jarc (877). Ob primerjavi uvrstitev najboljših igralcev lahko ugotovimo, da trenutno stanje ni boljše kot je bilo v preteklosti.

 

Kaj lahko ugotovimo iz navedenih podatkov? Vsekakor, da obstaja povezava med število uvrščenih igralcev na svetovni jakostni lestvici ter najboljšo uvrstitvijo. Večje število igralcev, ki nastopa na profesionalnih tekmovanjih nižjega ranga, pomeni številne prednosti: povečuje tekmovalnost v domačem prostoru, omogoča koncentracijo igralcev in posredno kakovostnejši trening med posamezniki, skupen odhod na tekmovanja in s tem racionalizacijo stroškov, večjo medijsko pozornost... Da pa bi dobili celotno sliko, si moramo ogledati igralsko zasedbo. V tem času (okrog leta 1998) sta nastopali dve generaciji igralcev, na eni strani Iztok Božič, Blaž Trupej, Marko Por, Žiga Janškovec, Jaka Božič, Borut Urh ter na drugi strani, mlajša prihajajoča generacija, katere predstavniki so bili: Marko Tkalec, Gregor Krušič, Andrej Karševec, Miha Gregorc in Andrej Kračman. Šlo je za dve (za naše razmere) uspešni generaciji, starejša se je dokazala na profesionalnih tekmovanjih in v Davisovem pokalu, mlajša pa je bila izredno uspešna v mladinski konkurenci (2. mesto na svetovnem prvenstvu do 14 let, 6. mesto na svetovnem prvenstvu do 18. let, uvrstitve med 10 mladincev na ITF j.l.). Najbrž je bilo to stanje za koga neprijetno, vendar pa očitno za slovenski moški tenis, vzpodbudno. In kaj se je zgodilo s tem generacijskim spopadom v naslednjih letih. Nič posebnega. Večina udeležencev je bila iz tega »naravnega« tekmovanja, tudi za mesta v DC ekipi, tako ali drugače izločena. Razlogi so bili različni, igralci so bili prestari, imeli so slab bekend, bili so neresni ipd. Rezultat vsega tega je, da smo v izredno kratkem času izgubili zelo nadarjeno in v mladinski konkurenci tudi zelo uspešno generacijo igralcev (Krušič, Kraševec, M. Gregorc) in tudi nekaj starejših (Trupej, J. Božič, Por, Janškovec), torej takšnih, od katerih bi se lahko mladi še nekaj časa učili.

 

Naslednji podatki so vezani na uspešnost nastopov v DC pokalu, prvo leto nastopa in starost ter staž v DC ekipi. Uspešnost igralcev, ki so zastopali Slovenijo v DC pokalu je sicer zanimiva, vendar nas v tem zapisu ne zanima toliko. Naj navedem le nekaj izstopajočih podatkov o številu dobljenih in izgubljenih dvobojev: Tkalec 21-9, Iztok Božič 14-14, Trupej 10-10, Kračman 14-10 in Urh 11-9. Bolj kot rezultati, pa je zanimiva starost prvega nastopa in staž nastopanja za DC ekipo. Prva generacija igralcev (I. Božič, Trupej, J. Božič, Por, Janškovec, Urh) je svoje prve dvoboje odigrala med 19. in 24. letom. Dejstvo je, da so prvo priložnost dobili šele ob osamosvojitvi. Kar nekaj jih je doseglo zavidljiv staž v ekipi, in sicer, Urh 9 let, I. Božič 8 let, Trupej 4 leta, Por 3 leta.

 

Pri drugi generaciji se je starost prvega nastopa za ekipo zelo znižala, Kračman je nastopil pri 16 letih, Krušič, Kraševec pri 18. Enako se je skrajšal tudi staž, saj sta Krušič in M. Gregorc nastopala le eno leto, Kraševec 3, Kračman, pa sicer 7 let, vendar je s svojimi nastopi očitno zaključil pri rosnih 23 letih.

 

Zelo podobno je bilo s prvim nastopom tretje generacije, še nekoliko mlajših igralcev (Zgaga – 18 let, Ošabnik – 19 let, Jarc – 18 let, Podkrajšek – 17 let, Žemlja – 19 let), ki je prav tako zgodaj vstopila v ekipo. Glede na to, da gre za mlade igralce, ne moremo govoriti o stažu, vendar je očitno, da je Podkrajšek igral le eno leto, saj je s tenisom zaključil v letu 2004, Zgaga je za ekipo nastopal dve leti, pa kot študent ameriške univerze, najbrž ni več zanimiv.

 

Predstavljeni podatki so skladni s tistimi, ki kažejo, da je imel slovenski tenis dve generaciji igralcev, ki bi lahko v medsebojnem tekmovanju, dvignili obstoječo raven slovenskega tenisa. Vendar do tega ni prišlo, saj je bil izbor igralcev v DC narejen tako, da je na eni strani izločal starejše igralce kot neuporabne, na drugi strani pa mlade igralce zelo hitro vključeval in izključeval iz ekipe.

 

Namesto zaključka

Kot sem omenil že v uvodu, sem želel, na osnovi objektivnih in javno dostopnih podatkov, osvetliti nastope naše DC ekipe v obdobju 1993 – 2004. Kot najpomebnejše bi ocenil dejstvo, da v športu, kjer je tekmovalnost izredno velika in so psihološki pritiski na igralce izjemni, še posebej, če gre za nastop za lastno državo, potem bi pričakoval, da bodo V DC nastopali tisti, ki so na to ustrezno pripravljeni in, od katerih lahko pričakujemo tudi rezultat. Nastop v DC pokalu je nekaj posebnega in po mojih izkušnjah, ni veliko igralcev, ki bi prve nastope odigrali tako, kot znajo. Rezultata od (pre)mladih igralcev, pač ne moremo pričakovati, še manj zahtevati.

 

Vendar se selekcija in izbor igralcev za ekipo DC pri nas že nekaj časa odvija na osnovi drugačnih razmišljanj, in sicer, stalno nastopati z mladimi igralci, katerih večina si nastopa ni zaslužila z zmagami nad starejšimi sotekmovalci, jih nepripravljene spustiti v boj in na koncu ugotoviti, da so pri 21. letih z nekaj neprijetnimi izkušnjami (frustracijami) neprimerni za nastope v ekipi DC. Mimogrede naj omenim ugotovitve nemškega strokovnjaka dr. Schöborna, ki kažejo, da vrhunski igralci dosežejo konstantne vrhunske rezultate po 21 letu, igralke leto ali dve prej. To velja tudi za tiste »čudežne« igralce (Becker, Chang, Agassi, Hewitt, Nadal...), ki so prve odmevne rezultate zabeležili že kot mladinci.

 

Vsekakor pa je vodenje mlajših igralcev za trenerja manj problematično, saj imajo veliko problemov s samim seboj, kar omogoča tudi manipulacijo. Z vidika vodenja je prav tako enostavneje, če trener izbere ožji krog igralcev, s katerimi vzpostavi soodvisen odnos, kar povzroči, da ekipa na zunaj deluje kot »srečna« družina. To sicer idilično ozračje, kjer ni tekmovalnosti, pa v vrhunskem športu ni pozitivno.

 

Kot smo že ugotovili, ima velik pomen pri uspešnosti igralcev tudi široka številčna baza, ki zagotavlja tekmovalnost, kar pa je popolnoma drugačno razmišljanje, kot razmišljajo nekateri v krovni organizaciji, kjer trenutno prevladuje filozofija ozke baze z zgodnjo selekcijo, baje povzeta po našem smučarskem modelu, ki pa po mnenju samih smučarskih strokovnjakov pri nas trenutno ne deluje najbolje. Osebno zagovarjam tezo, da je temelj vsakega športnega rezultata, kakovostno delo z mladimi, torej s čim širšo igralsko  bazo v vsaki starostni kategoriji. Dokaz za to so naša dekleta, ki so predstavljala močno generacijo, ki jo je trdo delo in želja, biti boljši od drugih, pripeljala pod sam vrh svetovnega ženskega tenisa. Najbrž je preveliko zadovoljstvo nad rezultati, botrovalo tudi zdrsu nekaterih.

 

Poleg tega je pomembno, da je sistem selekcioniranja takšen, da v izhodišču daje vsem enake možnosti, saj favoriziranje določenih igralcev ali igralk v mladih letih, izredno negativno vpliva na kasnejši razvoj.

 

Ob tem moram omeniti še komunikacijo med nekaterimi posamezniki (igralci, trenerji, kapetani, organi), ki je slaba, ali pa je sploh ni. Ker ni prave komunikacije, ni usklajenega delovanja, to pa pomeni, da obstaja možnost, da se zgoraj počne, nekaj čisto drugega, kar dela teniška »baza«. Vsekakor to niso razmere, ki bi napovedovalo bistveno boljše teniške čase.

 

Na koncu se moram kot teniški trener dotakniti še teniške stroke in odnosa do nje. Vodilni delavec krovne organizacije je pred letom izjavil, da imamo v državi le enega kakovostnega teniškega trenerja. Izjava kaže na izredno nezaupanje v domače teniške trenerje. Dejstvo je, da z mladimi igralci in igralkami, ki so, dosegajo in bodo dosegali vidne mednarodne uvrstitve, delajo domači trenerji, v katere predstavniki krovne organizacije nimajo zaupanja. Kako lahko potem pričakujemo, da bodo igralci zaupali vase in v svoje sposobnosti. To pa je že drugi del, še bolj pomembne zgodbe, o razvoju teniškega igralca.

 

Aleš Filipčič, teniški trener in teoretik?!

 

 

Vsi podatki so na voljo na: http://www.daviscup.com/teams/teamwinloss.asp?team=SLO

 

 

Priloge:
 
NASTOPI SLOVENIJE V DC 1993 - 2004
 
Skupa
Pesek
Preproga
Trava
Trda podl.
Dvorana
Zun. Igr.
Zmage
17
15
0
0
2
1
16
Porazi
13
5
3
0
5
5
8
 
06 Mar 2005
 
SLO
Hard
Indoor
EPA G2
1st Round
18 Jul 2004
 
SLO
 
Indoor
EPA G2 PO
1st Round
11 Apr 2004
 
SLO
Clay
Outdoor
EPA G2
1st Round
13 Jul 2003
 
DEN
Hard
Outdoor
EA G2
Quarterfinal
06 Apr 2003
 
GHA
Hard
Outdoor
EA G2
1st Round
22 Sep 2002
 
LUX
Hard
Indoor
EA G2
Semifinal
14 Jul 2002
 
SLO
Clay
Outdoor
EA G2
Quarterfinal
05 May 2002
 
SLO
Clay
Outdoor
EA G2
1st Round
23 Sep 2001
 
ZIM
Hard
Indoor
EA G1 PO
Semifinal
11 Feb 2001
 
FIN
Carpet
Indoor
EA G1
1st Round
08 Oct 2000
 
GRE
Clay
Outdoor
EA G2
Semifinal
23 Jul 2000
 
POL
Clay
Outdoor
EA G2
Quarterfinal
30 Apr 2000
 
EGY
Clay
Outdoor
EA G2
1st Round
18 Jul 1999
 
SLO
Clay
Outdoor
EA G2 PO
1st Round
02 May 1999
 
IRL
Carpet
Indoor
EA G2
1st Round
19 Jul 1998
 
HUN
Clay
Outdoor
EA G2
Quarterfinal
03 May 1998
 
MON
Clay
Outdoor
EA G2
1st Round
13 Jul 1997
 
SLO
Clay
Outdoor
EA G2
Quarterfinal
04 May 1997
 
GEO
Clay
Outdoor
EA G2
1st Round
14 Jul 1996
 
SLO
Clay
Outdoor
EA G2 PO
1st Round
05 May 1996
 
GBR
Carpet
Indoor
EA G2
1st Round
23 Sep 1995
 
ISR
Hard
Outdoor
EA G1 PO
1st Round
02 Apr 1995
 
SLO
Clay
Outdoor
EA G1
1st Round
26 Sep 1994
 
GHA
Hard
Outdoor
EA G2
Semifinal
17 Jul 1994
 
SLO
Clay
Outdoor
EA G2
Quarterfinal
01 May 1994
 
SLO
Clay
Outdoor
EA G2
1st Round
02 May 1993
 
ZAM
Clay
Outdoor
EA G3
Round Robin
01 May 1993
 
ZAM
Clay
Outdoor
EA G3
Round Robin
30 Apr 1993
 
ZAM
Clay
Outdoor
EA G3
Round Robin
29 Apr 1993
 
ZAM
Clay
Outdoor
EA G3
Round Robin
 
 


NASTOPI IGRALCI, ZMAGE-PORAZI, STAŽ, LETO 1. NASTOPA
 
Skupaj
Z-P
Posamezno
Z-P
Dvojice
Z-P
Št. Nast.
Prvo leto
Staž
Starost ob 1. nastopu
14-14
14-12
0-2
15
1994
8
23
  BOZIC, Jaka (SLO)
1-4
0-2
1-2
3
1994
2
19
  GREGORC, Miha (SLO)
1-1
1-1
0-0
2
2000
1
21
  GREGORC, Luka (SLO)
0-1
0-1
0-0
1
2004
1
20
  JANSKOVEC, Ziga (SLO)
0-1
0-0
0-1
1
1995
1
24
  JARC, Rok (SLO)
2-1
1-0
1-1
1
2003
1
18
  KRACMAN, Andrej (SLO)
14-10
8-6
6-4
10
1998
7
16
4-1
1-1
3-0
4
1996
3
18
  KRUSIC, Gregor (SLO)
1-1
0-0
1-1
2
1996
1
16
2-6
2-3
0-3
5
2001
4
19
0-1