Blog AFTennis

Načrtovanje tekmovanj in treningov

Po povratku na slovensko teniško sceno, medtem ko sem bil nekaj čas del dogajanj, ki jih organizira ITF, sem bil neprijetno presenečen, koliko trenerjev bolj resno in dolgoročno načrtuje tekmovanja in treninge. Kaj kmalu sem ugotovil, da kar nekaj trenerjev uporablja pristop “iz rok v usta”, oz. igramo tisti turnir, ki je naslednji na vrsti in za katerega še nismo zamudili prijave. Predvsem to velja, če gre za mednarodni turnir, ko igralci in igralke ostajajo doma, zaradi zamujenega roka prijave.


Sedaj pa k načrtovanju tekmovanj in treningov. To je sicer strogo trenerska tema, pa vendar jo bom poskušal predstaviti tako, da boste lahko tudi uporabniki trenerskih in klubskih programov, to je igralci, igralke in starši, koristno uporabili ideje in informacije o tem. Ali drugače, lahko boste takšen način dela, zahtevali tudi od izvajalcev – vaših teniških trenerjev.

Na tem mestu lahko tudi zapišem (ne gre za moje opravičilo), da imajo tisti, ki se udeležijo tečaja za trenerje tenisa C in B, kar nekaj vsebin, ki so vezana na področje razvoja in načrtovanja tekmovanj in treningov. Tako, da bi morali trenerji, ki nosijo te strokovne nazive, ta način dela uporabljati tudi v praksi. Znanje imajo, zakaj ga ne uporabljajo, pa je že druga zgodba.

Načrtovanje tekmovanj. Kje začeti? Najprej je potrebno določiti dolgoročne cilje. Naj stvar predstavim na primeru izmišljene igralke, stare trinajst let, ki je trenutno tretja na lestvici TZS do 14 let, 150. na lestvici Tennis Europe v isti kategoriji. Pri tem prvem koraku morajo sodelovati vsi (igralka, trener, starši). Potrebno je postaviti dolgoročni cilj, najbolje 4 do 5 letni. Naš cilj bo, da bo pri 18. letih uvrščena pod 50. mestom na ITF j.l. Seveda lahko o realnosti tega cilja razpravljamo na dolgo in široko, pa vendar se bomo lahko na osnovi tega cilja, čez nekaj let lažje odločali kako naprej. V smer”profi” tenisa, igranja tenisa in študija v ZDA ali kakšni drugi smeri.

Nasednji korak, ki je pomemben je analiza igre, ali igralnega stila igralke, kot bi lahko zapisali bolj učeno. Na osnovi določitve igralkinih orožij in slabosti v igri (s taktičnega, tehničnega, osebnostnega in psihološkega vidika) moramo določiti, kaj želimo doseči na področju igre, ki nas bo pripeljala na 50. mesto na ITF j.l. Pri tem lahko trener in igralka uporabita model “idola” (ang. role model) igralke. Najbolje je, da igralka izbere trenutno uspešno teniško igralko z WTA j.l., katere igra ji je najbolj blizu. Po določitvi igralkinega igralnega stila in “idola” je potrebno določiti tiste igralne značilnosti, ki so za njeno igro pomembne. Pri tem nam bo v pomoč, določitev določenih igralnih značilnosti, ki so merljive (pr. razmerje med vinerji in napakami, število udarcev v točki, % 1. servis, % napak z reternom...).

Nato nadaljujemo z izdelavo načrta tekmovanj. Idealno bi bilo, da načrtujemo vsaj za dve leti naprej. Seveda, če se bodo stvari razvijale, v željeni smeri. Vendar za začetek bo dovolj že enoletni tekmovalni načrt. Za obdobje od oktobra do septembra naslednjega leta (lahko tudi od januarja do decembra) izberemo turnirje, katerih se bomo udeležili. Število tekmovanj naj bo primerno starosti. Za igralko pri trinajstih bi tako lahko izbrali dve državni prvenstvi (zimsko, poletno), 3 do 4 odprta prvenstva do 14 let, 2 do 3 tekmovanju v kategoriji do 16 let, obe Tennis Europe tekmovanji pri nas ter še tri tekmovanja v tujini (San Genevieve, Annecy in Passy). Obstaja možnost, da bo igralka uvrščena tudi v ekipo za ekipno evropsko prvenstvo (Europe cup), kar skupaj pomeni okrog 15 tekmovanj v enem letu. Primerno je v tem času oblikovati vsaj eno serijo tekmovanj, kar pomeni 3 tedenska tekmovanja eno za drugim. Pri tem dobimo povratno informacijo, kako se igralka obnaša na “touru”.

Ko imamo tekmovalni načrt, imamo vse potrebno, da na to “obesimo” tudi ostalo, kar pomeni program kondicijskih, teniških treningov, šolske aktivnosti, počitnice in drugo. Pri tem je pomembno, da med tekmovanji določimo tista, kjer želimo doseči “vrh” – najboljšo formo in tista, ki so pripravljalna oz. "gradilna”. Seveda pa je potrebno, da je pri večini teh aktivnosti, prisoten teniški trener.

Kako pa je s spremljanjem igralcev na tekmovanjih, pa v naslednji kolumni.

Naslednjič: Spremljanje igralcev na tekmovanjih: kdo, kdaj, zakaj, koliko?