Blog AFTennis

LTC - Pogled nazaj, za korak naprej

Tokratna kolumna bo napisan v skladu z mislijo: »Pometi pred svojim pragom«. Torej pisal bom o LTC. Razlogov za to je več. Gre za neke vrste samorefleksijo delovanja kluba in pogled nazaj, da bi lahko naredili korak(e) naprej. Vsekakor je potrebno občasno narediti analizo delovanja, zato da bi lahko lažje določili cilje za prihodnje.

 

LTC ima na spletni strani zapisano vizijo, ki temelji na dolgoletnih izkušnjah in številnih mednarodno primerljivih rezultatih.Določajo pa jo:

 

  • Strokovnosti trenerske ekipe,
  • Celostni obravnavi teniških igralcev in igralk,
  • Jasno opredeljenih ciljih (kratkih in dolgoročnih),
  • Timskem delu in sodelovanju igralcev/-k, staršev, trenerjev in sodelavcev,
  • Jasno določenih nalogah in odgovornostih,
  • Uporabi sodobnih pristopov (ITF Game Based Approach, ITF Play & Stay) in pripomočkov.

 

Pred leti smo določili tudi temeljne cilje:

 

  1. Postati najboljši teniški center v Sloveniji,
  2. Združevati vse tiste teniške igralce in igralke, ki imajo visoke tekmovalne cilje,
  3. Z visoko strokovnim, kakovostnim in odgovornim delom dvigniti raven slovenskega tenisa.

 

Z vidika dosežkov celega kluba je najboljši pokazatelj mesto kluba na lestvici TZS. Na tej lestvici je LTC od leta 2011 napredoval od sedmega na četrto mesto. Sicer je imel največje število točk v letu 2014, ko smo bili šesti klub. Z dosežki vseh igralcev in igralk smo se v letu 2016 povzpeli na četrto mesto in postali tudi prvi klub med ljubljanskimi klubi. Manjši izplen točk v letu 2016 je posledica tega, da nekateri igralci-ke nastopali predvsem na mednarodnih tekmovanjih in ne na domačih. Vsekakor je realno pričakovati, da lahko v prihodnjih dveh letih osvojimo tudi drugo mesto. Prvo mesto je predvsem zaradi števila igralcev in igrišč rezervirano za ŽTK Maribor, saj ima klub tudi zaradi števila pokritih igrišč (osem), ogromno prednost pred ostalimi klubi, Vsi ostali klubi, z izjemo drugo uvrščenega TK Triglav Kranj, sedem mesecev delujemo na do treh pokritih igriščih. Dejstvo je, da je število pokritih igrišč in vrsta lastništva, eden izmed najpomembnejših dejavnikov delovanja kluba.

 

Med ostalimi dosežki je potrebno izpostaviti igralke in igralce, ki so osvojili naslove državnih prvakov med posamezniki ali dvojicami. To je uspelo Nini Nagode, Niku Krapežu, Veroniki Erjavec in Niku Jurjevčiču. Na mednarodni ravni je Veronika osvojila štiri ITF tekmovanja med posameznicami. Ženska ekipa je dvakrat obstala v finalu državnega ligaškega prvenstva, enako velja tudi za ekipo dečkov do 14 let. V reprezentančne ekipe je bil poleg zgoraj naštetih vključen še Filip Kaljevič.   

 

Toliko o dosežkih igralcev in igralk. Svoje razmišljanje bom sedaj nadaljeval z vidika delovanja teniškega trikotnika. Z vidika trenerjev, igralcev in staršev. Kaj lahko v prihodnje naredimo bolje. Sicer je v teniškem trikotniku igralec najbolj pomemben člen, vendar bom tokrat začel s trenerji. Kaj lahko trenerji LTC v prihodnje naredimo bolje?

 

Ker občasno potujem po »teniškem« svetu, lahko z vidika delovanja tujih trenerjev ocenim delo trenerjev LTC. Ocena dela trenerjev je dobra, lahko rečem nadpovprečna. Predvsem tu ciljam na raven energije, ki jo trenerji prinesemo na igrišče. Drug pomemben vidik je razumevanje pomena razvoje tehničnih osnov, ki ne temelji na »formi« udarcev, ampak funkciji. Pri tem v veliki meri upoštevamo individualne značilnosti igralcev in igralk ter njihov igralni stil. Temu sledi že v uvodu omenjena celostna obravnava igralcev na štirih najbolj pomembnih področjih razvoj (psihološki, kondicijski, taktični in tehnični). Naša prednost je tudi vključevanje individualnega pristopa v skupinski trening, kjer igralci niso ostro razdeljeni v skupine za katere so odgovorni posamezni trenerji, kot je to praksa v večini klubov. Ena od prednosti je načrtovanje in periodizacija na ravni kluba. To pomeni, da imamo dve daljši pripravljalni obdobji na klubski ravni (oktober-november, marec-april) ter predtekmovalna in tekmovalna obdobja, ki sledijo.

 

Kaj lahko trenerji naredimo bolje? V začetku leta 2016 smo začeli vzpostavljati bolj jasno odgovornost trenerjev za posamezne igralce-ke, glede na osebnostno skladnost med igralcem-ko in trenerjem. S tem moramo vsekakor nadaljevati, tako da bo imel posamezen igralec in igralka svojega »odgovornega« trenerja, ki bo opravil večino individualnih treningov in spremljav na tekmovanja. To bo sicer z organizacijskega vidika težko, predvsem zaradi odsotnosti trenerjev (spremljave na tekmovanja, drugih obveznosti). Vendar je lahko že redna komunikacija igralca-ke in trenerja, prvi korak na tej poti. To velja tako za trenerje kot igralce-ke. Saj so še vedno redke izjeme, ki redno obveščajo trenerje o svojih izostankih, počutju, rezultatih s sparingov in tekmovanj. Vsekakor je Viber skupina »LTC players« dober kanal za izmenjavo informacij.

 

Glede na to, da se je število individualnih treningov v tekoči tekmovalni sezoni povečalo moramo trenerji zagotoviti dvoje. Prvič, določiti zelo jasne cilje individualnih treningov (kar že počnemo) in drugič, na individualnih treningih iskati rob znanega. To pomeni, da na individualnih treningih delamo tiste stvari, ki jih igralci-ke še ne znajo, v njih ne zaupajo, so njihova orožja ali slabosti (tu velja razmerje 70:30 v korist orožij). Na skupinskih treningih moramo potem od igralcev-k zahtevati, da to tudi uporabijo in na tem delajo sami naprej. Torej individualni treningi so prostor, kjer je zelo pomembno, da igralci-ke stvari razumejo. Ko jih razumejo, lahko delajo naprej sami.  

 

Naslednje področje je vezano na kondicijski trening. Tukaj se kažejo pozitivni učinki dela na področju preventive. Število poškodb in težav se je v zadnjem letu zmanjšalo (potrkal sem po lesu!), zato je potrebno v tej smeri nadaljevati. Rezerve imamo pri usklajevanju in dopolnjevanju kondicijskega in teniškega treninga. Poleg splošnega preventivnega treninga (trup, rame), treninga moči in jakosti, moramo še bolje vključiti trening aktivacije, hitrost in agilnost (to smo odlično dodali v poletnih mesecih). Na osnovi analize rezultatov testiranj od leta 2010 bomo pripravili tudi individualne kondicijske cilje.

 

Kaj lahko naredijo bolje igralci in igralke? Rezerve pri igralcih in igralkah vidimo predvsem pri izvajanju vsebin, ki jih morajo opraviti sami. To velja za kakovost ogrevanja pred treningi. Pri večini je ogrevanje »socialni« dogodek, kjer se izmenjajo informacije o družabnem dogajanju. Enako težavo s kakovostjo izvedbe pri nektaerih opažamo pri kondicijskih treningih. Drugo področje je prisotnost na kondicijskih treningih, ki je drastično nižja kot pri teniških. To je problem napačnega razmišljanja, da je teniški trening bolj pomemben kot kondicijski. To ne drži! S starostjo  igralca-ke se povečuje tudi pomen kondicijskega treninga.

 

Glede na kakovost igrakcev-k, ki trenutno trenirajo skupaj, se morajo ti zavedati, da je to velika prednost. Mnogi klubi težko trenirajo dvojice, ker nimajo dovolj kakovostnih igralcev-k. V Španiji teniški trenerji pravijo, da »igralci delajo igralce«. To pomeni ravno to, naj bo soigralec-ka, ki ima dober dan in zadane čisto vse, za igralca-ko inspiracija, da iščeš svoje rezerve, treniraš bolje in več in ne razlog za frustracijo.

 

Zadnje pomembno področje je samoinciativnost igralcev-k. Ko vodim seminarje za trenerje sem pogosto v času vikendov na igriščih ŽTK Maribor. Tam pogosto vidim igralce-ke, ki izven rednih treningov trenirajo, sparingirajo ali vadijo servis. Tega je pri nas premalo! Najbolje bi bilo, da bi vsak igralec in igralka sama pri sebi poiskala področje, kjer lahko v prihodnje napreduje.

 

Na koncu še nekaj o starših. Mnogi trenerji pravijo, da je potrebno starše izobraževati. Sam nisem takšnega mnenja. Glede na to, da gre za odrasle pozameznike, samostojne osebnosti, ki so edini in v prvi vrsti odgovorni za razvoj svojih otrok, menim, da je potrebno staršem podati čim bolj relevantne informacije o tenisu, igralcih-kah, razvoju, zahtevah tenisa, morebitnih pasteh... Starši morajo na osnovi teh in drugih zbranih informacij, sprejemati odločitve in odgovornost.

 

Pri tem je pomembna odkrita, takojšna in neposredna komunikacija s trenerji. V kolikor se starši ne želijo izpostaviti, se lahko obrnete tudi predstavnika staršev – Damjana Jurjevčiča. Zaupanje v delo trenerjev je osnova dobrega odnosa znotraj teniškega trikotnika. Če tega zaupanja ni, potem teniški trikotnik ne deluje v korist igralca-ke.

 

Pri tem je pri starših zelo pomembno zavedanje, da so prav starši tisti, ki svojim razmišljanjem in delovanjem v prvi vrsti vplivajo na raven samozaupanja svojih otrok. Za otroke so prvi in edini vzorniki. Mnenje staršev je predvsem pri mladih igralcih-kah edino, ki zares šteje.

 

Za konec še nekaj o malo bolj dolgoročnih ciljih. Glede na to, da imamo trenutno v klubu kar nekaj kakovostnih igralcev in igralk z višjimi potenciali in ambicijami, želimo do leta 2020 počasi stopiti na pot k profesionalnemu tenisu. Kaj si pod tem predstavljamo? Predvsem ustvariti stabilne in dobre trenažne pogoje za igralce in igralke, ki bi pričeli nastopati na vzstopnih profesionalnih tekmovanjih (ITF Futures). Pri tem se želimo izogniti vsem tistim nervoznim, hektičnim in pogosto neuspešnim zgodbam o tem, da je potrebno uspeti takoj. Zavedamo se, da je konkurenca v tenisu velika, da se pot razvoja podaljšuje in zahteva vedno bolje pripravljene igralce in igralke. Zato tukaj velja pravilo: hiti počasi!

 

Mnenja igralcev, igralk, staršev in trenerjev so dobrodošla.